Klasični humanizem:
* Cicero: Na Erazma so močno vplivali Ciceronov prozni slog ter njegovi ideali zgovornosti in retorike. Prizadeval si je za oživitev klasične latinščine in jo uporabljal za spodbujanje humanističnih idealov.
* Platon: Erazem je obširno preučeval Platona in ga videl kot vir moralne modrosti in filozofskega vpogleda.
* Aristotel: Erazem se je ukvarjal z Aristotelovo filozofijo, zlasti z njegovo etiko in logiko.
Krščanski humanizem:
* Lorenzo Valla: Valla je bil pionir besedilne kritike in močan zagovornik biblijskih študij. Njegovo delo je vplivalo na Erazmovo besedilno analizo Svetega pisma.
* Pico della Mirandola: Erazem je občudoval Picovo vero v prirojeno dostojanstvo človeštva in njegovo željo po združitvi krščanske vere s klasičnim učenjem.
Obdobje reformacije:
* Martin Luther: Čeprav se Erazem ni strinjal z nekaterimi Luthrovimi radikalnimi stališči, je delil prepričanje o pomenu svetopisemskega študija in potrebi po reformi cerkve. Luthrovi spisi pa so spodbudili tudi razprave, ki so vodile do preloma med Erazmom in reformatorji.
Drugi vplivi:
* Thomas More: Erazem je bil tesen prijatelj Thomasa Morea in delila sta skupen humanistični pogled. Pogosto so izmenjevali ideje in sodelovali pri projektih.
* Johann Reuchlin: Reuchlin je bil nemški humanist, ki je zagovarjal študij hebrejske in judovske literature. Njegovo delo je spodbudilo Erazmovo zanimanje za biblične študije in hebrejski jezik.
* Desiderius Erasmus: Pomembno je omeniti, da je Erazem sam ključno vplival na poznejše mislece, vključno z Michelom de Montaigneom, Johnom Lockom in Voltairom. Njegov poudarek na razumu, strpnosti in individualni vesti je prispeval k razvoju moderne misli.
Pomembno je omeniti, da je bil Erazem kompleksna osebnost, ki je absorbirala vplive iz različnih virov. Ni bil le produkt katere koli posamezne miselne šole, temveč produkt svojega časa, časa, ki ga je zaznamovalo intelektualno vrenje in želja po oživitvi klasičnega učenja in krščanske vere. Njegovo delo torej odraža sotočje idej in vplivov, kar prispeva k njegovi trajni zapuščini kot pomembne osebnosti renesančne misli.