Zgodnji pionirji:
* Raja Rammohan Roy (1772-1833): Velja za očeta moderne Indije, spodbijal je versko dogmo in se zavzemal za svobodo izražanja ter tako postavil temelje za bolj odprto medijsko okolje.
* Bengalska renesansa (19. stoletje): V tem obdobju so se pojavili časopisi, kot sta *Samachar Darpan* in *Bengal Gazette*, ki sta izpodbijala britansko kolonialno oblast in spodbujala družbene reforme.
Nacionalistični boj:
* Indijski nacionalni kongres (ustanovljen 1885): Kongres je uporabljal časopise kot platformo za širjenje svojih sporočil in organiziranje odpora.
* Mahatma Gandhi: Gandhijevo nenasilno gibanje se je močno zanašalo na časopise za širjenje njegovega sporočila, mobilizacijo javnosti in spodbujanje neodvisnosti.
* Drugi vidni voditelji: Več drugih voditeljev, kot sta Bal Gangadhar Tilak in Lala Lajpat Rai, je prav tako igralo ključno vlogo pri uporabi tiska kot orožja proti kolonialni vladavini.
Po osamosvojitvi:
* Jawaharlal Nehru (prvi predsednik vlade): Medtem ko nekateri trdijo, da si je prizadeval za cenzuro tiska, je priznal tudi pomen svobodnega tiska in postavil temelje za močno medijsko okolje.
* Nastanek neodvisnih medijskih hiš: Po osamosvojitvi so se pojavile nove medijske hiše, ki so dodatno prispevale k raznolikosti in neodvisnosti indijskega tiska.
Na splošno:
Osvoboditev indijskega tiska je kompleksen in neprekinjen proces. Ne gre za enega samega posameznika, ampak za kolektivna prizadevanja tistih, ki so si upali izpodbijati oblast, dvomiti o statusu quo in se zavzemati za svobodo izražanja.
Pomembno je omeniti, da čeprav je tisk pridobil znatno svobodo, v Indiji še vedno potekajo razprave o svobodi tiska. Izzivi, kot so pritisk vlade, vpliv podjetij in samocenzura, še vedno obstajajo.