"Kdo" je globoka in k razmišljanju spodbudna pesem W. H. Audena, prvotno objavljena v njegovi pesniški zbirki iz leta 1940 "Another Time". Pesem postavlja eksistencialna vprašanja o identiteti, človeštvu in naravi samega sebe. Auden raziskuje te teme s pomočjo evokativnih podob in edinstvene strukture ter ustvarja pesem, ki globoko odmeva pri bralcih.
Oblika in struktura:
Audenova pesem je napisana v prostem verzu, za katerega je značilna odsotnost dosledne sheme rim ali metričnega vzorca. Ta oblika omogoča, da pesem prosto teče in posnema naravni ritem misli. Pesem je strukturirana v štiri kitice, pri čemer vsaka kitica predstavlja drugačen vidik osrednjega vprašanja:"Kdo?"
Slike:
Pesem je polna živih in simboličnih podob, ki bralce vabijo k razmišljanju o naravi identitete in človečnosti. Auden uporablja primerjave, kot so "senca vprašanja", "otroške oči" in "telo plesalca". Te slike izzovejo razmišljanje in spodbujajo bralce, da poiščejo odgovore vase.
Eksistencialna vprašanja:
V svojem bistvu "Kdo" postavlja temeljna eksistencialna vprašanja o naravi sebe in obstoja. Auden se poglablja v negotovost in zapletenost človeške identitete ter raziskuje vrzel med jazom, ki ga zaznavamo, in jazom, ki ga zaznavajo drugi. Pesem se poglablja v paradokse človeškega stanja, kjer sobivata znano in neznano.
Identiteta in dvojnost:
Pesem raziskuje dvojnosti znotraj človeške identitete in poudarja, kako so posamezniki tako posamezniki kot del kolektiva. Auden piše:"Smo to, kar jemo, / kar pijemo, / kar dihamo." To krepi idejo, da našo identiteto oblikujejo tako zunanji dejavniki kot naše lastne izkušnje in odločitve.
Empatija in povezanost:
V ozadju eksistencialnih vprašanj pesem izraža tudi občutek empatije in povezanosti. Ponavljajoče se "Kdo?" nakazuje, da iskanje identitete ni samotno potovanje, temveč skupinsko. Audenova uporaba množinskih zaimkov poudarja skupno naravo človeške izkušnje in univerzalnost vprašanj, ki jih postavlja.
Zaključek:
"Kdo" W. H. Audena je pesem, ki spodbuja globoko razmišljanje in se spopada z bistvenimi vprašanji identitete, človečnosti in samozavedanja. Z evokativnimi podobami in premišljeno strukturo Auden spodbuja bralce k introspekciji in razmisleku o lastnem občutku sebe in svojega mesta v svetu. Trajna pomembnost pesmi je v njeni zmožnosti, da zajame eksistencialne težave, ki še naprej odmevajo v posameznikih, in nas spodbujajo k razmisleku o zapletenosti lastnega obstoja.