Roman je napisan iz perspektive Bruna, devetletnega nemškega dečka, ki se ne zaveda prave narave očetovega dela in grozodejstev, ki so bila storjena v koncentracijskem taborišču ob njihovem domu. Skozi Brunove oči so bralci priča ostremu kontrastu med privilegiranim življenjem, ki ga vodi, in kruto resničnostjo, s katero se soočajo Šmuel in drugi zaporniki taborišča.
Boynova upodobitev likov poudarja uničujoče učinke vojne in predsodke tako na posameznike kot družbo. Brunova preobrazba iz naivnega otroka v nekoga, ki se začne spraševati o svetu okoli sebe, poudarja pomen izobraževanja in empatije v boju proti sovraštvu in nestrpnosti. Prijateljstvo med Brunom in Shmuelom je kljub oviram, ki jih postavljajo njune okoliščine, močan simbol odpornosti človeškega duha tudi ob nepredstavljivem trpljenju.
Poleg tega Boynova uporaba preprostega jezika in neposrednega pripovedovanja omogoča, da resnost dogodkov globoko odmeva pri bralcih, tako mladih kot starih. S tem, ko grozote holokavsta predstavi skozi otroško perspektivo, prenese globok vpliv teh dogodkov, ne da bi se zatekel k nazornim opisom. Ta pristop poudarja univerzalno sporočilo, da sta vojna in nestrpnost uničujoči sili, ki se jima je treba zoperstaviti in ju odpraviti.
Na splošno "Fant v črtasti pižami" služi kot ganljiv opomnik o posledicah nepreverjenih predsodkov in sovraštva ter se močno zavzema za mir, strpnost in razumevanje med ljudmi iz različnih okolij.