Radijski valovi nastajajo z nihanjem elektronov. Ko elektron vibrira, ustvari motnjo v okoliškem elektromagnetnem polju. Ta motnja se širi po vesolju kot radijski val. Frekvenca radijskega valovanja je določena s tem, kolikokrat na sekundo elektron zavibrira. Višja kot je frekvenca, krajša je valovna dolžina.
Radijske valove lahko glede na njihovo frekvenco razvrstimo v več različnih pasov. Dolgovalovni pas vključuje radijske valove z valovno dolžino med 10 in 30 kilometri. Srednjevalovni pas vključuje radijske valove z valovno dolžino med 300 in 3000 metri. Kratkovalovni pas vključuje radijske valove z valovno dolžino med 10 in 100 metri. Ultra kratki valovni pas vključuje radijske valove z valovno dolžino med 1 in 10 metri. Mikrovalovni pas vključuje radijske valove z valovno dolžino med 1 in 10 centimetri.
Radijski valovi se uporabljajo za različne namene. AM in FM radijsko oddajanje uporablja srednjevalovne in kratkovalovne pasove. Televizijsko oddajanje uporablja pasove VHF (zelo visoke frekvence) in UHF (ultra visoke frekvence). Mobilni telefoni in druge brezžične naprave uporabljajo mikrovalovni pas.
Radijski valovi se uporabljajo tudi za navigacijo. GPS (Global Positioning System) uporablja radijske valove za določanje lokacije sprejemnika. RADAR (Radio Detection and Ranging) uporablja radijske valove za zaznavanje predmetov in določanje njihove oddaljenosti od radarskega oddajnika.
Radijski valovi so vsestranska tehnologija s širokim spektrom uporabe. Bistveni so za komunikacijo, navigacijo in daljinsko upravljanje.