Romantični orkester je bil tudi bolj prilagodljiv kot klasični orkester . Dirigent je imel več svobode pri interpretaciji glasbe, orkester pa se je lahko hitreje odzival na spremembe v tempu in dinamiki. To je omogočilo bolj ekspresivno in dramatično predstavo.
Tukaj je nekaj konkretnih primerov, kako se je romantični orkester razlikoval od klasičnega orkestra:
* Romantični orkester je imel večji godalni del. Klasični orkester je običajno imel približno 20 godal, romantični orkester pa jih je lahko imel celo 50 ali 60. To je omogočilo bogatejši in bolj zvočen zvok.
* Romantični orkester je vključeval več pihal in trobil. Klasični orkester je običajno imel dve oboi, dva fagota in dva roga. Romantični orkester je dodal klarinete, flavte, trobente in pozavne. S tem je orkester dobil širšo paleto barv in tembrov.
* Romantični orkester je bil bolj prilagodljiv. Klasičnemu orkestru je običajno dirigiral čembalo, kar je omejevalo dirigentovo sposobnost gibanja in gestikulacije. Romantični orkester je dirigiral s podija, kar je dirigentu omogočilo večjo svobodo gibanja. To je omogočilo bolj ekspresivno in dramatično predstavo.
Romantični orkester je bil velika novost v zgodovini glasbe. Skladateljem je omogočil ustvarjanje zahtevnejših in čustveno globokih del. Romantični orkester se uporablja še danes in ostaja eden najmočnejših in vsestranskih instrumentov na svetu.