1. Grški in rimski izvor :Klasična ima svoje korenine v stari Grčiji in Rimu, kjer se je pojavila v 5. stoletju pred našim štetjem v Grčiji in se kasneje razširila v Rimsko cesarstvo.
2. Humanizem :Klasična misel poudarja pomen posameznika in človeškega delovanja. Spodbuja vero v človeški potencial ter moč razuma in izobraževanja za doseganje intelektualne in moralne odličnosti.
3. Harmonija in sorazmerje :Za klasično umetnost in arhitekturo je značilna osredotočenost na ravnotežje, simetrijo in sorazmerje. Estetiko in lepoto zasledujemo z racionalnimi načeli in matematičnimi razmerji.
4. Realizem in naturalizem :Klasična umetnost pogosto portretira teme na realističen in naturalističen način, pri čemer zajame bistvo in obliko narave in človeške figure.
5. Idealizacija :Klasična umetnost in literatura pogosto prikazujeta idealizirane oblike, ki predstavljajo stremljenje k popolnosti in utelešajo brezčasne univerzalne resnice.
6. Državljanska angažiranost :Klasična misel poudarja pomen aktivne udeležbe v državljanskem življenju, spodbujanje odgovornega državljanstva in vključevanja v javne zadeve.
7. Retorika in prepričevanje :Klasična retorika, zakoreninjena v starogrški in rimski praksi, poudarja umetnost prepričevanja in učinkovito uporabo jezika v javnem govorjenju in pisanju.
8. Filozofija :Klasična filozofija, ki izhaja iz del starogrških filozofov, kot so Sokrat, Platon in Aristotel, je raziskovala temeljna vprašanja o naravi realnosti, etiki, politiki in človekovem stanju.
9. Epska in tragična književnost :Klasična literatura vključuje dela, kot sta Homerjeva Iliada in Odiseja, grške tragedije Sofokla in Evripida ter dela Vergilija in Ovidija iz starega Rima. Ti spisi raziskujejo teme junaštva, ljubezni, usode in človeških izkušenj.
10. Civilna arhitektura :Klasična arhitektura je očitna v ikoničnih strukturah, kot sta Partenon v Grčiji in Kolosej v Rimu, ki prikazujejo veličino, državljanski ponos in prizadevanje za monumentalno oblikovanje.
11. Kulturna kontinuiteta :Klasične ideje so vzdržale in jih prilagodile kasnejše civilizacije in kulture, ki so skozi stoletja oblikovale zahodno misel, umetnost in družbo.
Na splošno se klasika nanaša na brezčasna načela lepote, racionalnosti, človeškega potenciala in državljanske odgovornosti, ki so pustila neizbrisen pečat v razvoju zahodne civilizacije.