1. Tempo in ritem :Mancini vzpostavi počasen in enakomeren tempo, ki ustreza metodični naravi Clouseaujeve hoje. To je razvidno iz doslednega osnovnega utripa orkestra, pogosto z jasnimi 2/4 ali 4/4 metri.
2. Melodija :Glavna tema, povezana s Clouseaujevo hojo, je značilna preprosta, ponavljajoča se melodija, ki je sestavljena iz nekaj padajočih not. Melodijo igrajo različni inštrumenti, na primer klarinet ali saksofon, pogosto pa spremljajo struna za pizzicato.
3. Instrumentacija :Mancini uporablja razločno instrumentacijo, da ustvari lahkoten in komičen učinek. Melodijo pogosto nosi utišana trobenta ali klarinet v kombinaciji z igrivimi zvoki, kot sta ksilofon ali glockenspiel. Ti instrumenti vzbujajo občutek neumnosti in pretiravanja.
4. Dinamika in poudarki :Mancini uporablja dinamiko in poudarke, da posnema premišljene korake Clouseauja. Glasba nabrekne in se zmehča, da se ujema z vplivom vsakega koraka, kar ustvarja komičen, skoraj risani učinek.
5. Klic in odgovor :Orkestracija pogosto vsebuje vzorec, podoben dialogu, kjer se glavna melodija prenaša med različnimi instrumenti ali deli. To ustvari občutek gibanja in interakcije, kar še bolj zajame bistvo Clouseaujeve hoje.
6. Staccato in legato artikulacija :Mancini uporablja staccato (kratko in ločeno) in legato (gladko in povezano) artikulacijo, da posreduje različne vidike Clouseaujeve hoje. Staccato note predstavljajo njegove premišljene korake, medtem ko legato odlomki lahko implicirajo občutek kontinuitete in toka.
Z združevanjem teh glasbenih elementov Mancini uspešno uporablja orkester za prikaz značilne in komično pretirane hoje inšpektorja Clouseauja v "Rožnatem panterju".