Spremljava: Orkester spremlja solista in poskrbi, da glas ali inštrument solista izstopa. Orkester sledi solistu, ga podpira in dopolnjuje pri izvajanju.
Igranje iztočnic: Orkester običajno igra iztočnice ali interludije, ki vodijo v solistove odseke in iz njih. Ti znaki pomagajo pri gladkem prehodu med solistovo izvedbo in orkestralnimi deli.
Dinamični nadzor: Orkester svojo dinamiko prilagaja izrazu solista. Na primer, če solist igra nežen odlomek, bo orkester znižal glasnost, da bi ustvaril kontrastni učinek. Nasprotno, če solist igra glasen del, lahko orkester igra glasneje, da poveča splošno intenzivnost glasbe.
Uravnoteženje zvoka: Člani orkestra morajo uravnotežiti svoj zvok z nastopom solista. Izogibati se morajo premoči solista, hkrati pa zagotoviti ustrezno podporo. To zahteva posebno pozornost pri dinamiki, artikulaciji in fraziranju.
Igra ansambla: Kljub zmanjšanju igranja orkester še vedno ohranja ansambelsko povezanost in enotnost. Člani orkestra morajo poslušati drug drugega in prilagoditi svoje igranje, da se harmonično zlije s solistom.
Po dirigentu: Dirigent igra ključno vlogo pri usklajevanju orkestra med solističnim nastopom. Dirigent nakazuje orkestru, kdaj naj vstopi in izstopi, ter tako zagotovi, da so sinhronizirani s solistom.