V mladih letih je Beethoven prejel strogo glasbeno izobraževanje od svojega očeta Johanna van Beethovna. V tem času je razvil discipliniran pristop k vadbi. Biografi so opazili, da je Beethoven vsak dan preživel več ur za vadbo klavirja, študij glasbene teorije in komponiranje. Že kot mlad čudežni deček je bil znan po tem, da je dlje časa vadil, s čimer je pokazal svojo strast in predanost glasbi.
Ko je Beethoven dozorel in pridobil priznanje kot virtuozni pianist in skladatelj, je bila njegova rutina vadbe še naprej stroga. Govori se, da je dan pogosto začel zgodaj zjutraj in ure posvetil vadbi klavirja. Natančno je delal tehnične vaje, lestvice, arpeggie in dela iz lastnih skladb in del drugih velikih skladateljev.
Beethoven je precej časa namenil tudi improvizaciji za klavirjem. Improvizacija je bila bistveni vidik njegovega glasbenega razvoja in mu je omogočila raziskovanje novih idej ter svobodno izražanje svoje ustvarjalnosti. Ure in ure je eksperimentiral z melodijami, harmonijami in ritmi ter pogosto razvijal teme, ki so kasneje postale del njegovih skladb.
Čeprav je težko določiti natančno število ur, ki jih je Beethoven vadil vsak dan, je očitno, da sta njegova predanost in predanost svoji obrti igrali pomembno vlogo pri oblikovanju njegovega glasbenega genija. S svojo neumorno vadbo je dosegel izjemno tehnično usposobljenost, poglobil svoje glasbeno razumevanje in zapustil trajno dediščino kot eden največjih skladateljev vseh časov.