Allegro je ena najpogostejših oznak tempa v klasični glasbi in jo najdemo v najrazličnejših žanrih, vključno s simfonijami, sonatami, koncerti in operami. Nekateri znani primeri gibov Allegro vključujejo:
* Prvi stavek Beethovnove Simfonije št. 5, ki je označen z "Allegro con brio" ("hiter z duhom").
* Tretji stavek Mozartove klavirske sonate št. 16, ki ima oznako "Allegro".
* Drugi stavek Mendelssohnovega violinskega koncerta, ki ima oznako "Allegro molto" ("zelo hitro").
Allegro se uporablja tudi v jazzu in popularni glasbi za označevanje hitrega tempa. V teh žanrih se pogosto kombinira z drugimi oznakami tempa, da se ustvari bolj specifičen občutek. Na primer, »Allegro moderato« pomeni »zmerno hitro«, medtem ko »Allegro molto« pomeni »zelo hitro«.
Allegro je vsestranska indikacija tempa, ki jo je mogoče uporabiti za ustvarjanje različnih razpoloženj in atmosfer v glasbi. Je pomemben del glasbenega besedišča in za glasbenike je bistveno, da razumejo, kako natančno interpretirati in izvajati odlomke Allegro.