V vizualnih umetnostih se je minimalizem pojavil kot reakcija na gibanje abstraktnega ekspresionizma, ki je prevladovalo v svetu umetnosti v 40. in 50. letih prejšnjega stoletja. Minimalistični umetniki, kot so Frank Stella, Carl Andre in Donald Judd, so zavračali čustveno izražanje in slikarske geste abstraktnega ekspresionizma in se namesto tega osredotočali na ustvarjanje preprostih, geometričnih in pogosto ponavljajočih se del.
V glasbi se je minimalizem podobno pojavil kot reakcija na kompleksno, atonalno glasbo, ki je bila popularna v začetku 20. stoletja. Minimalistični skladatelji, kot so Steve Reich, Philip Glass in Terry Riley, so zavračali uporabo kompleksnih harmonij, melodij in ritmov ter se namesto tega osredotočali na ustvarjanje del, ki so temeljila na preprostih vzorcih, ponavljanju in postopnem spreminjanju.
Tako na minimalistično umetnost kot na minimalistično glasbo je vplivala širša kulturna in intelektualna klima sredi 20. stoletja, za katero je bilo značilno naraščajoče zanimanje za vzhodnjaško filozofijo, teorijo sistemov in raziskovanje osnovnih struktur. Minimalizem je postal pomembna sila v svetu umetnosti in glasbe ter vplival ne le na vizualno umetnost in glasbo, temveč tudi na arhitekturo, oblikovanje in druga ustvarjalna področja.