Univerzalnost: Glasba presega kulturne, geografske in jezikovne ovire. Njegova univerzalna privlačnost povezuje ljudi iz vseh družbenih slojev ter ustvarja občutek enotnosti in pripadnosti.
Čustvena resonanca: Glasba lahko vzbudi čustva in pritegne človeško srce in dušo. Posameznikom omogoča, da se izrazijo, izrazijo čustva in najdejo tolažbo v trenutkih veselja in žalosti.
Kulturni pomen: Glasba je prepletena s kulturnimi tradicijami in obredi ter služi kot močno sredstvo pripovedovanja zgodb in prenašanja kulturne dediščine iz roda v rod.
Prilagajanje in razvoj: Glasba se nenehno prilagaja in razvija z družbenimi in tehnološkimi spremembami. Od starodavnih ustnih izročil do sodobnih digitalnih platform je glasba sprejela različne medije, da bi ostala pomembna in dostopna.
Izobraževalna vrednost: Glasbena vzgoja izostri kognitivne sposobnosti, izboljša razvoj možganov, spodbuja timsko delo in spodbuja ustvarjalnost. Koristi glasbe so priznane in vključene v izobraževalne sisteme po vsem svetu.
Zabava in prosti čas: Glasba je že od nekdaj oblika zabave, užitek, sprostitev, medij za družabna srečanja in praznovanja.
Zdravilne lastnosti: Glasbena terapija je pokazala pozitivne učinke na duševno in fizično počutje, zmanjšanje stresa, obvladovanje bolečin in različne terapevtske posege.
Tehnološki napredek: Napredek v zvočni tehnologiji in snemanju je omogočil ustvarjanje, distribucijo in ohranjanje glasbe v svetovnem merilu, zaradi česar je postala široko dostopna in prijetna.
Ekonomski učinek: Glasbena industrija znatno prispeva k svetovnemu gospodarstvu s prodajo posnetkov, nastopi v živo in različnimi z glasbo povezanimi posli, ki ustvarjajo prihodke in ustvarjajo zaposlitvene priložnosti.
Osebna povezava: Glasba preseže svoje zvočne lastnosti in postane osebna izkušnja. Ima sentimentalno vrednost, obuja spomine ter daje tolažbo in navdih.
Glede na te dejavnike je glasba skozi zgodovino ne samo preživela, temveč tudi uspevala ter bogatila življenja posameznikov, skupnosti in civilizacij.