V skladu z instrumentalnim konceptualizmom koncepti niso fiksne entitete, ki natančno odražajo objektivno realnost. Namesto tega se obravnavajo kot človeški izumi ali konstrukcije, ki služijo posebnim namenom in zagotavljajo način organiziranja in osmišljanja izkušenj. Zagovorniki tega pogleda trdijo, da sta pomen in vrednost konceptov v njihovi zmožnosti, da nam pomagajo razumeti in manipulirati s svetom okoli nas, ne pa v njihovem ujemanju z neko zunanjo, absolutno resnico.
Instrumentalni konceptualizem zavrača idejo, da obstaja en pravi ali pravilen način razumevanja sveta, in namesto tega zajema več in raznolikih konceptualnih okvirov. Predlaga, da so lahko različni koncepti uporabni v različnih kontekstih in za različne namene ter da je "najboljši" koncept tisti, ki najbolje ustreza določeni situaciji ali nalogi.
V bistvu instrumentalni konceptualizem ceni praktične implikacije in posledice konceptov namesto njihovih metafizičnih ali epistemoloških temeljev. Osredotoča se na pragmatično vrednost idej in konceptov, s poudarkom na njihovi vlogi pri reševanju problemov, odločanju in učinkovitem delovanju v resničnem svetu.