Nevrološka osnova: Glasba aktivira sistem nagrajevanja v možganih s sproščanjem dopamina, nevrotransmiterja, povezanega z užitkom, motivacijo in okrepitvijo. Ta nevrološki odziv lahko ustvari nagrajujoč cikel uživanja glasbe.
Čustvena povezanost: Glasba ima sposobnost vzbuditi močna čustva in ustvariti povezavo s poslušalci. Nekatere pesmi lahko sprožijo spomine, občutke nostalgije ali občutek pripadnosti, kar okrepi navado poslušanja.
Dopaminski odziv: Poslušanje glasbe lahko povzroči, da možgani sproščajo dopamin, nevrotransmiter, ki je povezan z užitkom in nagrado. Ta pozitivna okrepitev lahko povzroči, da ljudje želijo pogosteje poslušati glasbo, da bi znova izkusili te občutke.
Zmanjšanje stresa: Dokazano je, da glasba zmanjšuje stres in anksioznost, tako fizično kot psihično. Mnogim posameznikom lahko poslušanje glasbe služi kot mehanizem za obvladovanje ali beg pred življenjskimi stresorji, zaradi česar je večja verjetnost, da jo bodo uporabljali kot obliko samozdravljenja.
Družbeni vpliv: Glasbene preference pogosto oblikujejo prijatelji, družina in kulturne norme. Ko drugi okoli nas uživajo in priporočajo določeno glasbo, smo morda sami bolj nagnjeni k temu, da jo poslušamo in uživamo.
Navada in rutina: Glasba pogosto postane zakoreninjen del naših vsakodnevnih rutin. Poslušanje glasbe med vadbo, vožnjo ali počitkom lahko spremeni te dejavnosti v navade, kar še dodatno ohranja željo po uživanju glasbe.
Kulturni in družbeni dejavniki: Glasba ima pomembno kulturno in družbeno vrednost, sodelovanje v dejavnostih, povezanih z glasbo, pa lahko posameznikom zagotovi občutek skupnosti in pripadnosti.
Kognitivni procesi: Glasba spodbuja različne kognitivne procese, vključno s pozornostjo, spominom in domišljijo. Vključevanje v te mentalne procese je lahko samo po sebi koristno in vodi do pozitivne izkušnje, ki lahko okrepi navado poslušanja glasbe.