Melodične konture lahko razvrstimo v več osnovnih oblik:
1. Naraščajoča kontura :Melodija se premika pretežno od nižjih k višjim tonom, kar ustvarja občutek naraščajoče napetosti ali vznemirjenja.
2. Padajoča kontura :Melodija se premika od višjih k nižjim tonom, kar pogosto daje občutek sproščenosti, razrešitve ali umirjenosti.
3. Postopna kontura :Melodija se premika v majhnih, doslednih intervalih (korakih), bodisi navzgor ali navzdol. To ustvari gladko, tekočo melodično linijo.
4. Krivočrtna kontura :Melodija se giblje v ukrivljeni obliki, s postopnimi dvigi in padci višine, kar pogosto ustvarja občutek ekspresivnosti ali liričnosti.
5. Valovita kontura :Melodija se spreminja med naraščajočimi in padajočimi višinami v valovnem vzorcu, kar ustvarja občutek nestabilnosti ali negotovosti.
6. Obokana kontura :Melodija se dvigne do vrha in se nato simetrično spusti, kar ustvari občutek ravnovesja in ločljivosti.
7. Terasasta kontura :Melodija se premika v različnih, ravnih segmentih, kar ustvarja občutek stabilnosti ali preprostosti.
8. Ponovljena kontura :Melodija večkrat ponovi določeno višino ali melodično frazo, kar ustvarja občutek poudarka ali ponavljanja.
Melodična kontura glasbenega dela je tesno povezana z njegovim čustvenim izrazom in glasbenim pomenom. Naraščajoča kontura lahko na primer ustvari občutek pričakovanja ali nujnosti, padajoča kontura pa lahko povzroči občutek sproščenosti ali razrešitve. Skladatelji in glasbeniki namenoma uporabljajo melodične konture, da oblikujejo čustveni učinek svojih skladb.
Analiza melodičnih kontur je pomemben vidik glasbene teorije in kompozicije, ki omogoča glasbenikom in poslušalcem, da razumejo in cenijo nianse in izrazne lastnosti melodij v različnih glasbenih stilih.