- Glasba je del človeške kulture že od najzgodnejših civilizacij, z dokazi o glasbilih, ki segajo vsaj 40.000 let nazaj.
- Antropologi menijo, da glasba izvira iz:
- ritmični in melodični zvoki, opaženi v naravi ,
- človeški govor in vokalizacija , in
- potreba po socialni interakciji in komunikaciji.
- Nekatere od najzgodnejših oblik glasbe so bila verjetno preprosta tolkala, kot so bobni in ropotulje, ki so jih uporabljali v obredne in ceremonialne namene.
1. Prazgodovinska glasba
- Glasba je obstajala dolgo pred pisnimi zapisi in njen natančen izvor je zavit v skrivnost.
- Arheološke najdbe, kot so koščene piščali in glasbila, izrezljana iz živalskih kosti in školjk, kažejo na obstoj glasbenih praks pri zgodnjih ljudeh.
- Veliko glasbil izvira iz Afrike, kot so bobni in godala.
- Tudi azijska glasbila, kot so gong in činele, imajo starodavne korenine.
- Didžeridoo, pihalo, ki ga igrajo avstralski domorodci, je bilo staro 40.000 let.
2. Starodavne civilizacije
- Glasba je imela ključno vlogo v starih civilizacijah.
- Mezopotamija, Egipt, Grčija in Kitajska so razvile lastno glasbeno tradicijo z uporabo glasbil, kot so lutnje, harfe, piščali in bobni.
- Glasba je bila uporabljena za verske obrede, festivale, pripovedovanje zgodb in zabavo.
- V starodavni Indiji je glasba veljala za božansko umetnost in razvili so se glasbila, kot sta sitar in tabla.
- Stari Grki so dajali velik poudarek glasbi, saj so verjeli, da ima moč vplivati na čustva, intelekt in moralo.
- Filozofi, kot sta Platon in Aristotel, so veliko pisali o glasbeni teoriji.
3. Obdobja renesanse in baroka
- V obdobju renesanse in baroka (14. do 18. stoletje) je glasba cvetela po Evropi.
- Polifonija (več melodij, predvajanih hkrati) in harmonija sta postali vidni značilnosti zahodne klasične glasbe.
- Skladatelji, kot so Palestrina, Bach, Handel in Vivaldi, so ustvarili mojstrovine, ki jih občudujemo še danes.
4. Klasično obdobje in romantika
- Klasično obdobje (pozno 18. stoletje) je zaznamovalo premik k jasnosti, ravnotežju in strukturi glasbe.
- Skladatelji, kot so Mozart, Haydn in Beethoven, so spremenili oblike simfonije, koncerta in sonate.
- Romantika (začetek 19. stoletja) je prinesla fokus na čustveni izraz, nacionalistične teme in individualno umetnost.
- Skladatelji, kot so Schubert, Schumann, Chopin in Liszt, so premikali glasbene meje in raziskovali nove harmonske in melodične možnosti.
5. Moderna glasba in več
- 20. stoletje je bilo priča pestri paleti glasbenih stilov, od jazza in bluesa do elektronske in eksperimentalne glasbe.
- Rock in pop glasba sta postali prevladujoči obliki popularne glasbe pod vplivom prejšnjih žanrov.
- Tehnološki napredek, kot so snemanje in elektronski instrumenti, je spremenil glasbeno produkcijo in distribucijo.
- Glasba se še naprej razvija in diverzificira ter vključuje vplive različnih kultur in tehnologij ter odraža nenehno spreminjajočo se pokrajino človeške ustvarjalnosti in izražanja.