* Kamena doba (3000–2000 pr. n. št.):Glasbila, kot so piščali, ropotulje in bobni, so uporabljali zgodnji ljudje.
* Bronasta doba (2000-1200 pr. n. št.):Razvita so bila bolj sofisticirana glasbila, kot sta lira in trobenta.
* Železna doba (1200–500 pr. n. št.):glasba je z razvojem polifonije in harmonije postala bolj zapletena in raznolika.
Starodavna glasba (500 pr. n. št. - 500 n. š.)
* Grška glasba: Grška glasba je bila zelo razvita in vplivna v zahodnem svetu. Temeljil je na sistemu lestvic in načinov ter vključeval vokalno in instrumentalno glasbo.
* Rimska glasba: Na rimsko glasbo je vplivala grška glasba, vendar je vključevala tudi elemente etruščanske in druge italske glasbe.
* Bizantinska glasba: Bizantinska glasba je bila glasba Bizantinskega cesarstva in je razvila svoj edinstven slog petja.
* Indijska glasba: Indijska glasba ima dolgo in bogato zgodovino s široko paleto žanrov in stilov.
* Kitajska glasba: Kitajska glasba je tudi zelo stara in raznolika, z veliko različnimi instrumenti in slogi.
Srednjeveška glasba (500-1400 n. št.)
* Plainchant: Plainchant je bila vokalna glasba krščanske cerkve in je temeljila na sistemu osmih načinov.
* Polifonija: Polifonija je hkratno zvenenje dveh ali več glasov in se je začela razvijati v 9. stoletju.
* Ars nova: Ars nova je bil glasbeni slog, ki se je razvil v 14. stoletju, zanj pa je bila značilna uporaba kompleksnih ritmov in harmonij.
Renesančna glasba (1400-1600 n. št.)
* Frottola: Frottola je bila vrsta italijanske posvetne pesmi, ki je bila priljubljena v 15. stoletju.
* Madrigal: Madrigal je bila vrsta italijanske vokalne glasbe, ki je bila priljubljena v 16. stoletju.
* Šanson: Šanson je bila vrsta francoske posvetne pesmi, ki je bila priljubljena v 15. in 16. stoletju.
* Lagal: Laž je bila vrsta nemške posvetne pesmi, ki je bila priljubljena v 16. stoletju.
Baročna glasba (1600-1750 n. št.)
* Opera: Opera je dramsko delo, ki združuje glasbo, dramo in ples. Izvira iz Italije v 16. stoletju, po Evropi pa se je razširil v 17. in 18. stoletju.
* Oratorij: Oratorij je obsežno zborovsko delo, ki pripoveduje versko zgodbo. Izvira iz Italije v 17. stoletju, po vsej Evropi pa je postal priljubljen v 18. stoletju.
* Kantata: Kantata je krajše zborovsko delo, ki pripoveduje versko ali posvetno zgodbo. Izvira iz Italije v 17. stoletju, po vsej Evropi pa je postal priljubljen v 18. stoletju.
* Instrumentalna glasba: Instrumentalna glasba je v obdobju baroka postajala vse pomembnejša in uporabljali so široko paleto glasbil, vključno z violino, violo, violončelom, kontrabasom, čembalom in orglami.
Klasična glasba (1750-1820 n. št.)
* Simfonija: Simfonija je obsežno orkestrsko delo, ki je običajno sestavljeno iz štirih stavkov. Razvila se je v 18. stoletju in postala ena najbolj priljubljenih oblik klasične glasbe.
* Koncert: Koncert je delo za solista in orkester. Razvila se je tudi v 18. stoletju in postala še ena priljubljena oblika klasične glasbe.
* Sonata: Sonata je delo za en inštrument ali za manjšo zasedbo inštrumentov. Razvila se je v 17. stoletju in postala priljubljena oblika klasične glasbe.
Romantična glasba (1820-1900 n. št.)
* Romantični nacionalizem: Romantični nacionalizem je bilo gibanje v glasbi, ki je poudarjalo pomen nacionalne identitete in kulture. Vodilo je k razvoju številnih novih nacionalnih glasbenih stilov, kot sta ruska petica in češka šestica.
* Programska glasba: Programska glasba je glasba, ki pripoveduje zgodbo ali vzbudi določeno podobo ali občutek. Popularizirali so ga skladatelji, kot sta Hector Berlioz in Franz Liszt.
* Opera: Opera je bila še naprej priljubljena oblika glasbe v obdobju romantike in številne velike opere so napisali skladatelji, kot so Giuseppe Verdi, Richard Wagner in Giacomo Puccini.
Moderna glasba (1900-danes)
* Impresionizem: Impresionizem je glasbeni slog, za katerega je značilna uporaba nekonvencionalnih harmonij, barv in tekstur. Razvili so ga skladatelji, kot sta Claude Debussy in Maurice Ravel.
* Ekspresionizem: Ekspresionizem je glasbeni slog, za katerega je značilen poudarek na čustvenem izražanju. Razvili so ga skladatelji, kot sta Arnold Schoenberg in Alban Berg.
* Neoklasicizem: Neoklasicizem je glasbeni slog, ki temelji na glasbi klasičnega obdobja. Razvili so ga skladatelji, kot sta Igor Stravinski in Sergej Prokofjev.
* Minimalizem: Minimalizem je glasbeni slog, za katerega je značilna uporaba preprostih, ponavljajočih se vzorcev. Razvili so ga skladatelji, kot sta Steve Reich in Philip Glass.
* Postmodernizem: Postmodernizem je glasbeni slog, za katerega je značilna eklektična uporaba različnih stilov in žanrov. Razvili so ga skladatelji, kot sta John Cage in György Ligeti.