1. Urbanizacija in industrializacija: Proces urbanizacije in industrializacije vodi v erozijo tradicionalnih življenjskih slogov, vrednot in običajev. Ko se ljudje selijo s podeželja v urbana središča, pogosto sprejmejo nove načine življenja, ki so bolj v skladu z urbano kulturo. Uvedba sodobnih tehnologij in industrij tudi moti tradicionalne načine proizvodnje in potrošnje, kar lahko spodkopava ljudsko kulturo.
2. Globalizacija in homogenizacija: Globalizacija, ki jo pospešuje napredek v prometu in komunikacijah, je povzročila večjo medsebojno povezanost kultur po vsem svetu. Posledica tega je širjenje določenih prevladujočih kulturnih praks in izdelkov, ki lahko zasenčijo in izničijo lokalno ljudsko tradicijo. Zaradi tega so številni ljudski kulturni izrazi v nevarnosti, da postanejo homogenizirani ali standardizirani.
3. Komercializacija in turizem: Poblagovljenje ljudske kulture v turistične namene lahko privede do izgube njene avtentičnosti. Tradicionalne prakse, obredi in ročna dela se lahko prilagodijo ali poenostavijo, da bi izpolnili pričakovanja turistov, kar lahko povzroči izkrivljeno predstavitev kulture. Poleg tega lahko dotok turistov obremeni lokalne vire in moti tradicionalne načine življenja, kar oteži razcvet ljudske kulture.
4. Hitre gospodarske in družbene spremembe: Hitre gospodarske in družbene transformacije, kot je sprejemanje novih tehnologij, lahko hitro spremenijo pogoje, v katerih obstaja ljudska kultura. Povečan dostop do interneta in družbenih medijev lahko na primer spodbuja širjenje globaliziranih kulturnih vsebin in praks, kar bi lahko marginaliziralo tradicionalno ljudsko izražanje.
5. Izguba tradicionalnih znanj in spretnosti: Tradicionalna znanja in veščine se pogosto prenašajo iz generacije v generacijo z neformalnim izobraževanjem v družinah in skupnostih. Ko pa starejše generacije odhajajo in se mlajše generacije selijo v urbana območja, se to znanje in veščine lahko izgubijo. Razpad tradicionalnih sistemov vajeništva in izguba zanimanja za tradicionalne poklice prav tako prispevata k eroziji ljudske kulture.
6. Vladne politike in predpisi: Vladne politike in predpisi lahko pomembno vplivajo na ljudsko kulturo. Nekatere politike lahko neposredno ali posredno omejujejo ali odvračajo od izvajanja nekaterih tradicionalnih običajev ali kulturnih izrazov. Na primer, zakoni proti nekaterim verskim obredom ali uveljavljanje jezikovne politike lahko omejijo prenos in ohranjanje ljudske kulture.
7. Izobraževalni sistemi: Izobraževalni sistemi pogosto dajejo prednost prevladujočim kulturnim vrednotam in lahko zanemarjajo poučevanje lokalnih ljudskih tradicij. Ta spregled lahko povzroči pomanjkanje spoštovanja in razumevanja ljudske kulture med mlajšimi generacijami.
8. Izguba jezika: Številne ljudske kulturne prakse so tesno povezane z določenimi jeziki. Ko je jezik izgubljen ali marginaliziran, so ogroženi tudi kulturni izrazi, povezani z njim. Izguba jezika je lahko posledica več dejavnikov, kot je prevlada določenega jezika v regiji ali selitev ljudi stran od tradicionalnih ozemelj.
9. Diskriminacija in marginalizacija: Ljudska kultura se lahko sooča z diskriminacijo in marginalizacijo s strani prevladujoče družbe. To se lahko kaže v različnih oblikah, kot so predsodki, stereotipi ali razvrednotenje tradicionalnih praks. Marginalizacija lahko ovira prenos ljudske kulture med generacijami in oslabi kulturno identiteto manjšinskih skupin.
Obravnavanje teh groženj zahteva usklajena prizadevanja vlad, kulturnih ustanov, izobraževalcev in skupnosti za dokumentiranje in ohranjanje ljudske kulture, promocijo njene vrednosti in pomena ter spodbujanje njene prakse v soočanju s spreminjajočimi se družbenimi in gospodarskimi razmerami.