Radijski valovi:
Radijski valovi imajo najdaljše valovne dolžine in najnižje frekvence v elektromagnetnem spektru. Njihove valovne dolžine segajo od nekaj kilometrov do nekaj milimetrov in imajo frekvence od nekaj kilohercev (kHz) do nekaj gigahercev (GHz). Radijski valovi se uporabljajo za različne aplikacije, vključno z oddajanjem, komunikacijo in navigacijo.
Mikrovalovi:
Mikrovalovi imajo krajše valovne dolžine in višje frekvence kot radijski valovi. Njihove valovne dolžine segajo od milimetrov do centimetrov, njihove frekvence pa od nekaj gigahercev (GHz) do stotin gigahercev (GHz). Mikrovalovi se običajno uporabljajo v komunikacijskih sistemih, radarju, satelitskem oddajanju in mikrovalovnih pečicah.
Infrardeče sevanje:
Infrardeče sevanje ima valovne dolžine daljše od vidne svetlobe, a krajše od mikrovalov. Njegove valovne dolžine segajo od nekaj mikrometrov (µm) do sto mikrometrov (µm), njegove frekvence pa od nekaj sto gigahercev (GHz) do desetin terahercev (THz). Infrardeče sevanje oddajajo topli predmeti in se uporablja v aplikacijah, kot so toplotno slikanje, daljinsko zaznavanje in infrardeča spektroskopija.
Vidna svetloba:
Vidna svetloba je del elektromagnetnega spektra, ki ga lahko zazna človeško oko. Njegove valovne dolžine segajo od približno 400 nanometrov (nm) do 700 nanometrov (nm), njegove frekvence pa segajo od približno 430 terahercev (THz) do 790 terahercev (THz). Vidna svetloba se uporablja v različnih aplikacijah, vključno z razsvetljavo, fotografijo in spektroskopijo.
Ultravijolično sevanje:
Ultravijolično sevanje ima krajše valovne dolžine in višje frekvence kot vidna svetloba. Njegove valovne dolžine segajo od približno 10 nanometrov (nm) do 400 nanometrov (nm), njegove frekvence pa od nekaj deset terahercev (THz) do nekaj sto terahercev (THz). Ultravijolično sevanje oddaja sonce in se uporablja v aplikacijah, kot so strojenje, razkuževanje in astronomija.
Rentgenski posnetki:
Rentgenski žarki imajo celo krajše valovne dolžine in višje frekvence kot ultravijolično sevanje. Njihove valovne dolžine segajo od približno 0,01 nanometra (nm) do 10 nanometrov (nm), njihove frekvence pa od nekaj sto terahercev (THz) do deset petahercev (PHz). Rentgenske žarke proizvajajo visokoenergijski procesi in se uporabljajo pri medicinskem slikanju, varnostnem pregledu in kristalografiji.
Gama žarki:
Žarki gama imajo najkrajše valovne dolžine in najvišje frekvence v elektromagnetnem spektru. Njihove valovne dolžine so manjše od 0,01 nanometra (nm), njihove frekvence pa presegajo desetine petahercev (PHz). Žarki gama nastajajo zaradi radioaktivnega razpada, jedrskih reakcij in astronomskih dogodkov. Uporabljajo se v medicinskem slikanju, terapiji raka in astronomiji.
Če povzamemo, radijski valovi imajo najdaljše valovne dolžine in najnižje frekvence med vsemi valovi v elektromagnetnem spektru. Ko se premikamo višje v spektru, se valovne dolžine krajšajo in frekvence povečujejo. Vsaka vrsta valov ima svoje edinstvene lastnosti in aplikacije ter igra ključno vlogo na različnih področjih znanosti, tehnologije in komunikacije.