Kljub razočaranjem Beethoven nikoli ni izgubil vere v ideale revolucije. Še naprej je podpiral republikanizem in demokracijo in ta stališča izražal v svoji glasbi. Na primer, tretji stavek njegove Devete simfonije, Oda radosti, je močan izraz Beethovnovega prepričanja o bratstvu ljudi in univerzalni enakosti vseh ljudi.
Na Beethovnova politična stališča so vplivale tudi njegove osebne izkušnje. Bil je ponosen Nemec in globoko ga je prizadela francoska okupacija Nemčije med Napoleonovimi vojnami. Beethoven je izražal svoj patriotizem v svoji glasbi, na primer v svoji Simfoniji št. 3, "Eroica", ki je posvečena spominu na junaka, ki se je boril za svobodo proti francoskim zavojevalcem.
Beethovnova politična stališča so bila takrat kontroverzna in je bil zaradi njih pogosto kritiziran. Vendar pa v svojih prepričanjih ni nikoli omahoval in je s svojo glasbo izražal upanje na boljšo prihodnost. Beethovnova glasba je dokaz njegove predanosti idealom francoske revolucije, njegove ljubezni do svobode in demokracije ter njegove vere v prirojeno dobroto človeštva.