Narava: Mnogi skladatelji so našli navdih v lepoti in veličini narave. Na primer, Beethovnovo »Pastoralno simfonijo« je navdihnila njegova ljubezen do podeželja, Vivaldijevi »Štirje letni časi« pa prikazujejo spreminjanje letnih časov.
Osebne izkušnje: Skladatelji pogosto črpajo navdih iz lastnih osebnih izkušenj. Čajkovskega »Klavirski koncert št. 1« je na primer navdihnila njegova neuslišana ljubezen do ženske, Mahlerjevo »Simfonijo št. 5« pa je navdihnila smrt njegove hčerke.
Literatura: Skladatelji so našli navdih tudi v literaturi. Na primer, opera Richarda Straussa "Salome" je temeljila na drami Oscarja Wilda, opera Musorgskega "Boris Godunov" pa je temeljila na drami Aleksandra Puškina.
Umetnost: Skladatelji so našli navdih tudi v umetnosti. Musorgskega »Slike z razstave« je na primer navdihnila serija slik Viktorja Hartmanna, Debussyjevo »Prélude à l'après-midi d'un faune« pa je navdihnila pesem Stéphana Mallarméja.
Zgodovina: Tudi skladatelji so našli navdih v zgodovini. Na primer, Verdijevo opero "Nabucco" je navdihnila svetopisemska zgodba o babilonskem ujetništvu Judov, Prokofjeva "Aleksander Nevski" pa je navdihnilo življenje ruskega kneza Aleksandra Nevskega.
To je le nekaj od številnih virov navdiha, ki so jih skladatelji črpali skozi zgodovino. Raznolikost teh virov odraža široko paleto čustev in izkušenj, ki jih glasba lahko izraža.