1. Začetek in razvoj :Zvok groma se začne z iskro, ki jo povzroči trk delcev v nevihtnem oblaku ali med oblakom in tlemi. Iskra povzroči nastanek kanala strele, ki je dolg nekaj milj in traja le delček sekunde.
2. Shockwave :Ker kanal strele hitro segreje zrak, povzroči ogromno spremembo tlaka. Ta nenadna sprememba tlaka ustvari udarni val, ki se širi skozi atmosfero z nadzvočno hitrostjo in povzroči gromek plosk.
3. Zvočni valovi in odmevi :Udarni val iz kanala strele ustvarja zvočne valove, ki potujejo v vse smeri. Ko se ti zvočni valovi širijo, na svoji poti naletijo na različne predmete in ovire, kot so gore, zgradbe in drevesa. Ti predmeti povzročijo, da se zvočni valovi odbijajo, difraktirajo in razpršijo v različnih smereh ter ustvarjajo odmeve.
4. Nizkofrekvenčni ropot :Začetnemu grmenju sledi ropotanje, ki je sestavljeno predvsem iz nizkofrekvenčnih zvočnih valov. Te nizkofrekvenčne komponente prenašajo več akustične energije in prepotujejo daljše razdalje v primerjavi z zvoki z višjimi toni. Ropotanje je tisto, kar večina ljudi povezuje z grmenjem.
5. Časovna zamuda :Časovni zamik med videnjem strele in slišanjem grmenja daje namig o razdalji udara strele. Ker zvok potuje s hitrostjo približno 343 metrov na sekundo (1125 čevljev na sekundo), vsakih pet sekund med bliskom in tleskom pomeni, da je strela udarila približno eno miljo (1,6 kilometra) stran.
Pomembno je vedeti, da se značilnosti groma lahko razlikujejo glede na intenzivnost udara strele, atmosferske razmere in okolico. Vendar te komponente na splošno tvorijo zvok grmenja, ki ga doživimo med nevihtami.