- Ugotovljeno je bilo, da _glasba s počasnim tempom_ (60-80 utripov na minuto), kot je klasična glasba ali zvoki narave, zmanjša stres in izboljša konsolidacijo spomina, proces pretvarjanja kratkoročnih spominov v dolgoročne spomine.
- _Vesela glasba_ s tempom 120-140 utripov na minuto, kot sta pop ali rock, lahko izboljša kognitivno zmogljivost in budnost, zaradi česar je koristna za naloge, ki zahtevajo osredotočenost in pozornost.
- Poslušanje _glasbe z besedilom_ lahko izboljša verbalni spomin, saj možgani povežejo besedilo z melodijo, zaradi česar si lažje zapomnijo informacije.
- Ugotovljeno je bilo, da _glasba brez besedil_ (npr. klasika, jazz) izboljšuje prostorski spomin, ki je pomemben za navigacijo in razumevanje prostorskih odnosov.
- Glasba z _močnim, ritmičnim ritmom_ se lahko sinhronizira z možganskimi valovi, kar povzroči večjo vzburjenost in izboljšano zmogljivost pri nalogah, ki zahtevajo koordinacijo in čas, kot sta šport ali ples.
- Poslušanje _znane glasbe_ lahko vzbudi čustva in spomine, povezane s to glasbo, zaradi česar je uporabno kot orodje za obujanje spominov ali izboljšanje razpoloženja.
- Poslušanje _nove ali neznane glasbe_ lahko izzove možgane in vodi do izboljšane kognitivne prožnosti in ustvarjalnega mišljenja.
- Pomembno je omeniti, da _posameznikove preference_ in čustveni odzivi na različne vrste glasbe prav tako igrajo vlogo pri tem, kako vplivajo na spomin in kognicijo.