Veter mi šepeta skrivnosti na uho,
S svojim nežnim dihom boža mojo kožo.
Drevesa se zibljejo in plešejo v njegovem ritmu,
Njihove veje segajo proti nebu kot željne roke.
[Refren]
Narava oživi s poosebitvijo,
Obdarjen s človeškimi čustvi in željami.
Elementi se pogovarjajo v tihih tonih,
Svoje zgodbe delijo v skrivnostnem šepetu.
[2. verz]
Sonce sije in sije zlate žarke,
Sijoč nasmeh, ki topi temo.
Dež joka s solzami veselja in žalosti,
Zalivanje zemlje s svojo esenco, ki daje življenje.
[Most]
Noč ogrne svet v črnilen objem,
Šepetanje zgodb o sanjah in fantazijah.
Luna zre s svojim budnim očesom,
Varuh nočnih skrivnosti.
[Refren]
Narava oživi s poosebitvijo,
Obdarjen s človeškimi čustvi in željami.
Elementi se pogovarjajo v tihih tonih,
Svoje zgodbe delijo v skrivnostnem šepetu.
[3. verz]
Ocean buči in buta ob obalo,
Strastna simfonija moči in moči.
Zvezde utripajo in lesketajo v nebesih,
Kot nebeški diamanti, ki krasijo noč.
[Refren]
Narava oživi s poosebitvijo,
Obdarjen s človeškimi čustvi in željami.
Elementi se pogovarjajo v tihih tonih,
Svoje zgodbe delijo v skrivnostnem šepetu.
[Outro]
V kraljestvu personifikacije narave,
Najdemo globoko povezanost in enotnost.
Kajti v teh živih bitjih prepoznavamo lastne odseve,
Opominja nas na medsebojno povezanost vsega stvarstva.