Umetniški izraz :Hendrix je zažiganje svoje kitare videl kot umetniško obliko izražanja. To je bil način zanj, da je ustvaril spektakel in očaral občinstvo vizualno in slušno.
Provokacija :Hendrix je bil znan po svoji drznosti in želji po premikanju meja. Zažiganje njegove kitare je njegovim nastopom dodalo element šokantne vrednosti, pritegnilo pozornost ljudi in naredilo trajen vtis.
Simbolizem :Dejanje zažiganja kitare bi lahko razlagali kot metaforo za intenzivnost in strast, ki jo je vlil v svojo glasbo. Za Hendrixa je to morda predstavljalo katarzično sprostitev njegove ustvarjalne energije.
Poklon :V nekaterih primerih je Hendrix zažgal svojo kitaro kot poklon svojemu kitarskemu junaku, blues glasbeniku Buddyju Guyu. Guy je bil znan po svojih naelektrenih odrskih nastopih in igranju kitare, kar je navdihnilo Hendrixa in vplivalo na njegov stil.
Tehnična napaka :Medtem ko je Hendrix svojo kitaro v prvi vrsti namenoma zažgal, so bile priložnosti, ko je bila to posledica tehničnih okvar ali nesreč. Na primer, napačno ožičenje ali prekomerna ojačitev lahko povzroči nepričakovani požar kitare.
Treba je omeniti, da čeprav je bilo sežiganje kitare del Hendrixove odrske podobe, to ni bila običajna praksa v njegovi karieri. V to dramsko dejanje se je vključil ob posebnih priložnostih, pogosto kot vrhunec posebej energičnih predstav.