1. Srednje: Glasba je neverbalna oblika umetnosti, medtem ko je esej pisna oblika komunikacije. Ta razlika v mediju pomeni, da lahko glasba prenaša čustva in ideje na načine, ki niso mogoči zgolj z besedami.
2. Struktura: Glasba je pogosto organizirana okoli niza tem in različic, medtem ko ima esej običajno bolj linearno strukturo. Ta razlika v strukturi lahko vpliva na način, kako občinstvo doživlja predstavljen argument.
3. Uporaba simbolov: Glasba lahko uporablja različne simbole za predstavitev čustev in idej, kot so višina, ritem in tember. Po drugi strani pa se mora esej zanašati na besede, da prenese pomen.
4. Vključevanje občinstva: Glasba lahko pritegne občinstvo na bolj neposreden in visceralen način kot esej. To je zato, ker lahko glasba neposredno spodbudi čustva, mimo potrebe po zavestnem razmišljanju.
5. Tolmačenje: Glasba je pogosto odprta za več interpretacij, medtem ko ima esej običajno bolj 明確. Ta razlika v interpretaciji lahko vodi do bogatejšega in bolj niansiranega razumevanja predstavljenega argumenta.
Na splošno bo argument, predstavljen z glasbenim delom, verjetno bolj čustven, intuitiven in odprt za razlago kot argument, predstavljen v eseju.