Ta stavek poudarja posameznikovo spretnost in naravni talent za prepoznavanje in reprodukcijo melodij, harmonij in ritmov s poslušanjem. Prikazuje povečan občutek za glasbeno zaznavanje, saj je glasbenik sposoben razbrati in posnemati glasbene elemente brez pomoči not ali posebnih navodil.
Igranje glasbe po posluhu je pogosto povezano z improvizacijo in spontanostjo, kar glasbeniku omogoča, da izvirnemu delu doda svoje interpretacije in variacije. Poudarja glasbenikovo sposobnost, da se vključi v nekakšen glasbeni pogovor z inštrumentom, s čimer izraža svojo ustvarjalnost in osebni stil.
Ta idiom se pogosto uporablja v kontekstu glasbenih nastopov, jam sessionov in improvizacijskih nastavitev. Uporablja se lahko tudi širše za opis nekoga, ki ima močne naravne sposobnosti za glasbo in lahko brez težav izvaja ali sklada brez obsežnega formalnega izobraževanja.