Tisti, ki verjamejo, da je glasba dovoljena v naats in hamd, trdijo, da lahko pomaga ustvariti lepšo in vzpodbudnejšo izkušnjo za poslušalca ter da lahko pomaga tudi učinkoviteje prenašati sporočilo besedila. Trdijo tudi, da v Koranu ali suni ni nobenega dokaza, ki bi izrecno prepovedoval uporabo glasbe v verskih kontekstih.
Tisti, ki verjamejo, da glasba ni dovoljena v naats in hamd, trdijo, da je lahko moteča in da lahko odmakne od središča čaščenja. Trdijo tudi, da obstaja veliko hadisov, ki svarijo pred nevarnostmi glasbe, in da je treba te hadise upoštevati pri sprejemanju odločitev o uporabi glasbe v verskih kontekstih.
Konec koncev je odločitev, ali uporabljati glasbo v naats in hamd, osebna. Ni pravilnega ali napačnega odgovora in vsak se mora sam odločiti, kaj je najboljše zanj.