1. Zmanjšanje stresa in tesnobe: Ugotovljeno je bilo, da poslušanje pomirjujoče glasbe zmanjša raven stresa in tesnobe. Ponavljajoči se vzorci in pomirjujoče melodije v glasbi lahko upočasnijo srčni utrip, znižajo krvni tlak in zmanjšajo nastajanje stresnih hormonov ter spodbujajo stanje sproščenosti.
2. Izboljšano razpoloženje: Glasba lahko pozitivno vpliva na naše razpoloženje. Določene vrste glasbe, zlasti tiste s počasnejšim tempom, lahko vzbudijo občutke umirjenosti, spokojnosti in sreče. To lahko pripišemo sproščanju endorfinov in dopamina v možganih, ki sta povezana z užitkom in dobrim počutjem.
3. Odvrnitev pozornosti od negativnih misli: Glasba lahko služi kot odvračanje pozornosti od vsiljivih ali negativnih misli, ki prispevajo k stresu in tesnobi. S poglobitvijo v glasbo se lahko posameznik osredotoči na sedanji trenutek in začasno pozabi na skrbi in stresorje.
4. Izboljšana kakovost spanja: Dokazano je, da poslušanje sproščujoče glasbe pred spanjem izboljša kakovost spanja. Instrumentalna glasba s počasnim tempom ali zvoki narave lahko pomagajo ustvariti pomirjujočo rutino pred spanjem in zmanjšajo motnje spanja, kar vodi do globljega in bolj sproščenega spanca.
5. Zavestna osredotočenost in meditacija: Glasba lahko olajša čuječnost in meditacijo. Z usmerjanjem pozornosti na glasbo in njene komponente lahko posamezniki ostanejo prisotni in usklajeni z občutki in čustvi, ki jih doživljajo, kar prispeva k splošni sprostitvi in samozavedanju.
6. Povezava s čustvi: Glasba lahko pomaga ljudem, da se povežejo s svojimi čustvi in jih učinkoviteje predelajo. Počasnejša, čustvena glasba lahko posameznikom omogoči raziskovanje in razumevanje svojih občutkov, kar vodi do občutka sprostitve in čustvene katarze.
Pomembno je vedeti, da so lahko učinki glasbe na sprostitev subjektivni in se razlikujejo od osebe do osebe. Poleg tega se lahko posebna vrsta glasbe, ki je najučinkovitejša za sprostitev, razlikuje glede na individualne preference in kulturne dejavnike.