Katere so nadsegmentne lastnosti človeškega govora?

Nadsegmentalne funkcije človeškega govora so tiste lastnosti, ki niso povezane s posameznimi glasovi, temveč s povezanim govorom. Te lastnosti vplivajo na skupino ali zaporedje zvokov ter pomagajo organizirati in posredovati pomen govora. Glavne nadsegmentne značilnosti človeškega govora vključujejo:

- Višina ali intonacija :nanaša se na variacijo osnovne frekvence glasu med govorom. Višina je povezana z dvigom in padcem glasu ter pomaga prenašati čustva, poudarke in slovnične informacije, kot so vprašanja ali izjave.

- Poudarek ali naglas :nanaša se na relativno pomembnost določenih zlogov ali besed v govoru. Naglas se uporablja za poudarjanje pomembnih besed ali zlogov, pomaga pa lahko tudi pri izražanju čustev in slovničnih informacij.

- Trajanje ali čas :nanaša se na čas, ki je potreben za nastanek zvoka ali zloga. Trajanje lahko uporabite za prenos poudarka, kontrasta in slovničnih informacij.

- Ritem :nanaša se na časovne vzorce, ki nastanejo z menjavanjem naglašenih in nenaglašenih zlogov v govoru. Ritem pomaga ustvariti občutek toka in melodije v govoru, poleg tega pa lahko posreduje informacije o govorčevih čustvih in namerah.

- Tember ali kakovost glasu :nanaša se na tonske značilnosti govora, na katere vplivata akustika glasilnega trakta in oblika glasilk. Zvok lahko izraža čustva, osebno identiteto in pomaga pri prepoznavanju govora.