Tukaj je nekaj ključnih dejavnikov, ki prispevajo k razliki v glasovni višini med moškimi in ženskami:
1. Dolžina glasilke: Dolžina glasilk je obratno sorazmerna z višino glasu. Krajše glasilke vibrirajo hitreje in proizvedejo višji ton, medtem ko daljše glasilke vibrirajo počasneje in proizvedejo nižji ton. Ženske imajo v povprečju krajše glasilke kot moški, zato so njihovi glasovi običajno višji.
2. Debelina glasilk: Debelina glasilk vpliva tudi na višino glasu. Debelejše glasilke vibrirajo počasneje in proizvajajo nižji ton, medtem ko tanjše glasilke vibrirajo hitreje in proizvajajo višji ton. Moški imajo običajno debelejše glasilke kot ženske, kar prispeva k njihovemu nižjemu glasu.
3. Resonance vokalnega trakta: Vokalni trakt, ki ga sestavljajo žrelo, usta in nosna votlina, deluje kot resonator, ki ojača določene frekvence zvoka. Oblika in velikost glasilnega trakta vplivata tudi na splošni ton in kakovost glasu. Razlike v anatomiji glasilnega trakta med moškimi in ženskami lahko še dodatno prispevajo k razlikam v glasovni višini.
Poleg tega imajo hormonski dejavniki med puberteto vlogo pri razvoju glasu. Pri moških povečana proizvodnja testosterona med puberteto povzroči odebelitev in podaljšanje glasilk, kar povzroči globlji glas. Nasprotno pa pri ženskah pride do manjšega povečanja testosterona, njihove glasilke pa ostanejo relativno krajše in tanjše, kar prispeva k njihovemu višjemu glasu.
Treba je omeniti, da čeprav obstajajo splošni trendi v razlikah v višini glasu med moškimi in ženskami, še vedno obstajajo precejšnje razlike znotraj vsakega spola. Nekatere ženske imajo lahko naravno nižje glasove, nekateri moški pa višje glasove zaradi individualnih variacij v glasovni anatomiji in hormonskih dejavnikov.