Pevsko glasbo pogosto izvaja skupina pevcev, znana kot zbor, ki poje unisono brez kakršne koli instrumentalne spremljave. To ustvari značilen, eterični zvok, ki ima meditativno in kontemplativno kakovost. Melodije napevov običajno temeljijo na določenih besedilih ali molitvah in se pogosto ponavljajo ves čas trajanja skladbe.
Nekateri najbolj znani primeri petja so gregorijanski napevi krščanske tradicije, hindujski in budistični napevi Indije in jugovzhodne Azije ter tradicionalni judovski napevi, znani kot napevi. Vsaka od teh oblik petja ima svoje edinstvene značilnosti in sloge, vsem pa so skupni elementi monofonije, stalne višine in močna povezava s svetim besedilom.
Pevsko glasbo so preučevali in spoštovali zaradi njenega bogatega kulturnega in duhovnega pomena ter je še naprej pomemben del verskih obredov in praks po vsem svetu. Zelo je cenjen tudi kot oblika umetniškega izražanja in je bil uporabljen v skladbah klasičnih in sodobnih skladateljev, kot so Hildegard von Bingen, Gustav Holst in Arvo Pärt.