Prvič, petje zahteva drugačno uporabo glasilk kot govorjenje. Ko pojemo, uporabljamo svoje glasilke za ustvarjanje trajnega tona, kar je težko narediti z naglasom. Poleg tega petje pogosto vključuje uporabo širšega nabora višin in vokalnih tehnik kot govorjenje, kar lahko dodatno zakrije naglas.
Drugič, pevci se pogosto učijo ali se usposabljajo za izboljšanje svoje vokalne tehnike. To usposabljanje jim lahko pomaga razviti bolj nevtralen naglas, ki je primernejši za petje. Poleg tega lahko pevci med petjem zavestno poskušajo izgubiti poudarke, da bi njihov glas zvenel bolj prijetno ali da bi bolje ustrezal določenemu glasbenemu slogu.
Tretjič, akustika pevskega okolja lahko vpliva tudi na to, kako zveni pevčev naglas. Na primer, pevec, ki nastopa v veliki koncertni dvorani, lahko ugotovi, da je njegov naglas manj opazen, kot če bi nastopal v majhni sobi ali na zunanjem prizorišču.
Na splošno obstaja več dejavnikov, ki lahko prispevajo k temu, da pevec med petjem izgubi naglas. Ti dejavniki vključujejo fizične zahteve petja, vokalno vadbo in akustiko pevskega okolja.