- Pomanjkanje usposabljanja: Neusposobljeni pevci morda nimajo potrebnih veščin in tehnik za ustvarjanje prijetnega vokalnega tona, kar vodi v napeto, grobo ali ravno petje.
- Slaba vokalna tehnika: Slabo petje je lahko tudi posledica nepravilnih vokalnih tehnik, kot so prekomerna napetost v grlu, pretirana uporaba vibrata ali nepravilna podpora dihanju.
- Težave s tonom: Pevci, ki imajo težave z ohranjanjem pravilne višine, lahko zvenijo netočno ali ne morejo natančno zadeti pravih not, kar ima za posledico disonančen in neprijeten pevski glas.
- Pomanjkanje muzikalnosti: Slabemu petju morda manjka muzikalnosti ali izraznosti, pogosto se zdi monotono, brez čustev ali slabo sinhronizirano s spremljajočo glasbo.
- Nosni ali grleni ton: Nosno petje se pojavi, ko je v nosni votlini skoncentrirano preveč resonance, kar povzroči tanek in neresonančen zvok. Po drugi strani pa se grleni ton zgodi, ko je zvok pretežak in prihaja iz grla, pri čemer mu manjka jasnosti in projekcije.
- Zloraba glasu: Slabo petje je lahko tudi posledica zlorabe glasilk, na primer preglasnega, prepogostega petja ali brez ustreznega ogrevanja glasilk. To lahko povzroči obremenitev glasu, nelagodje in potencialno dolgoročno poškodbo glasu.
Pomembno je omeniti, da je pevska sposobnost subjektivna in da je petje, ki se lahko za eno osebo šteje za "slabo", za drugo morda ni tako. Osebni okus, stil in glasbeni kontekst igrajo pomembno vlogo pri dojemanju kakovosti petja.