Čustveno izražanje: Glasba je zasužnjenim posameznikom omogočila izražanje čustev in iskanje tolažbe v težkih časih. Petje jim je omogočilo predelati svoje izkušnje, razbremeniti stres in se povezati s svojo skupnostjo.
Duhovna povezava: Mnogi zasužnjeni ljudje so našli uteho v verskih prepričanjih. Petje spiritualov in hvalnic je bila oblika čaščenja in način povezovanja z višjo silo. Te pesmi so jim omogočile, da so se spopadli s stiskami, ki so jih prestali, in našli moč v svoji veri.
Pripovedovanje zgodb: Pesmi so pogosto služile kot oblika pripovedovanja zgodb, prenašanje lekcij, tradicij in kolektivnih spominov iz ene generacije v drugo. S pesmijo so zasužnjeni posamezniki ohranjali svojo zgodovino in kulturo ter ohranjali svojo dediščino kljub zatiranim okoliščinam.
Komunikacija: V nekaterih primerih so sužnji uporabljali pesmi kot sredstvo komunikacije. Field hollers so bile na primer delovne pesmi, ki so sužnjem, ki so delali na poljih, omogočale medsebojno komunikacijo na dolge razdalje.
Odpornost: Petje je bilo včasih oblika odpora. Sužnji lahko uporabljajo pesmi, da subtilno izrazijo nezadovoljstvo, kritizirajo sistem suženjstva ali delijo kodirana sporočila upanja in osvoboditve.
Mehanizem obvladovanja: Glasba je zasužnjenim posameznikom pomagala pri soočanju s fizičnim in psihološkim davkom njihovih izkušenj. Petje je dalo izhod za njihovo bolečino in jim omogočilo, da so za trenutek pobegnili iz krute realnosti suženjstva.
Na splošno je bilo petje večplasten mehanizem za obvladovanje zasužnjenih ljudi. Služila je kot čustvena terapija, duhovno zatočišče, sredstvo družbenega povezovanja, orodje za odpor in način ohranjanja njihove kulturne identitete.