V nežnem soju somraka se danes tukaj zbiramo
V čast tistim, ki so tako pogumno služili v boju
Dan ANZAC, čas za spomin, za priklic
Pogum in požrtvovalnost do enega in vseh
(2. verz:)
Z obal Galipolija so šli na daljna bojišča
Mlada življenja so bila izgubljena, sanje razblinjene, a njihov duh ni nikoli upognil
Skozi rove globoke in nebo, razsvetljeno z ognjenim peklom
Borili so se hrabro, zgodbe, ki jih zdaj pripovedujemo
(Refren:)
Dan ANZAC, slišimo junake, njihove glasove v zraku
Šepet preteklosti, ki jo moramo vedno nositi
Njihova zapuščina, svetilnik, sveti svetlo in resnično
Dan ANZAC, spominjamo se vas
(3. verz:)
Na flandrijskih poljih, pod makovi rdečimi ležijo
Njihova imena so zapisana na spomenikih, ki se dotikajo neba
Polagamo vence, poklon pogumnim in močnim
Spomin nanje živi večno, v naših srcih pripadajo
(Refren:)
Dan ANZAC, slišimo junake, njihove glasove v zraku
Šepet preteklosti, ki jo moramo vedno nositi
Njihova zapuščina, svetilnik, sveti svetlo in resnično
Dan ANZAC, spominjamo se vas
(Most:)
Odšli so, a v njihovi odsotnosti še vedno čutimo njihovo moč
Njihove zgodbe o junaštvu predrejo najtemnejšo noč
Dan ANZAC, vez, ki si jo delimo, slovesna zaobljuba, ki jo bomo držali
Ceniti njihovo predanost in naj svoboda nikoli ne spi
(Verz 4:)
Borili so se za pravico, svobodo in mir v svetu
Njihova dejanja nas vse navdihujejo, njihov zgled ne bo prenehal
Na dan ANZAC globoko sklanjamo glave
Za tiste, ki so dali vse od sebe, so si zaslužili naš hvaležen zvok
(Refren:)
Dan ANZAC, slišimo junake, njihove glasove v zraku
Šepet preteklosti, ki jo moramo vedno nositi
Njihova zapuščina, svetilnik, sveti svetlo in resnično
Dan ANZAC, spominjamo se vas
(Otrok:)
Da ne pozabimo, jih spoštujemo, stare bojevnike
Dan ANZAC, zgodba, ki bo za vedno pripovedovana
Njihov pogum, njihova žrtev, plamen, ki nikoli ne ugasne
Na dan ANZAC se njihov duh dvigne, seže v nebo