V svetu, kjer solze padajo,
In nebo se zdi izgubljeno v žalovanju,
Stojim tukaj, zlomljenega srca,
Želja, da neha deževati.
(Predrefren)
Skozi temo čutim tvojo prisotnost,
Svetilnik upanja v tem neizprosnem viharju.
Z vsako kapljico, ki pade, se moja duša raztrga,
Vendar verjamem, da boš obnovil.
(refren)
Ustaviš dež, ozdraviš mojo bolečino,
Vrni sonce, ljubezen naj ostane.
V tvojem objemu najdem pot,
Oh, prosim, naj ta žalost ne ostane.
(2. verz)
Oblaki se zbirajo, težki od žalosti,
Vendar jim ne bom dovolil, da definirajo moj jutri.
Z vso močjo se bom dvignil,
Kajti v tvoji ljubezni je raj.
(Most)
Kot nežen šepet tvoj glas me vodi skozi,
Vodi me na kraj, kjer se uresničujejo sanje.
Skozi nevihto bom našel svoj mir,
Z obljubo tvoje ljubezni moje srce ne bo nikoli prenehalo.
(refren)
Ti ustavljaš dež, zdraviš mojo bolečino,
Vrni sonce, ljubezen naj ostane.
V tvojem objemu najdem pot,
Oh, prosim, naj ta žalost ne ostane.
(zunaj)
V tem trenutku se predam vsem,
Na moč tvoje ljubezni, ki uniči padec.
In ko dež pojenja,
Vem, da bo s teboj svetlejši dan.