V mehkem objemu somraka,
Kjer se sanje in čudeži prepletajo,
Zgodba se odvija, melodija poleti,
Pesem, ki nas vodi skozi noč.
(Predrefren)
Skozi globoke doline in visoke gore,
Našli bomo moč, da dosežemo nebo,
Z združenimi srci, močnimi glasovi,
Naj nas ta pesem vodi naprej.
(refren)
O, lebdimo, na krilih upanja,
Čez meje se ne moremo spopasti,
Z vsako noto se nam razpoloženje dvigne,
V simfoniji se dotaknemo neba.
(2. verz)
Skozi najtemnejše nevihte bomo našli svetlobo,
Pogum se vname v našem pogledu,
Nobena ovira nas ne more zadržati,
Skupaj bomo naredili naš pečat globok.
(Most)
V harmoniji se zlijejo naši glasovi,
Tapiserija prepletenih duš,
Simfonija, ki odmeva resnično,
Naše sanje oživijo, na novo.
(refren)
O, lebdimo, na krilih upanja,
Čez meje se ne moremo spopasti,
Z vsako noto se nam razpoloženje dvigne,
V simfoniji se dotaknemo neba.
(zunaj)
Naj bo torej ta pesem naše vodilo,
Združuje srca, drug ob drugem,
Z vsakim verzom je dana obljuba,
V tej melodiji ne bomo nikoli zbledeli.