Pesem se začne s protagonistom, ki izrazi nezaupanje in žalost ob izgubi svoje ljubice, in zapoje:
> "Nisem mogel verjeti, da te ni več
Nisem mogel razumeti, kako je to mogoče storiti"
Nato opiše, kako ga privlači morje, čuti povezanost z njegovo prostranostjo in močjo:
> "Šel sem do morja
Pustim, da me preplavijo valovi
Čutil sem prisotnost v globini
V spanju sem začutil ozdravitev"
Morje postane za protagonista vir tolažbe in izziva. V vodi najde trenutke miru in tolažbe, a se sooči tudi s kruto realnostjo izgube in bojem, da bi šel naprej:
> "Dom sem našel v globinah
Našel sem mir, ki sem ga lahko ohranil
Ampak tam sem našel tudi temo
Tema, ki je nisem mogel prenesti"
Ko pesem napreduje, protagonist začne najti sprejemanje in zdravljenje skozi svojo povezavo z morjem. Zaveda se, da ima voda moč, da ga preoblikuje in obnavlja, tako kot ima moč, da razjeda in uničuje:
> "Torej bom ostal v morju
In naj me preplavijo valovi
In našel bom dom v globinah
Dom, kjer lahko končno spim"
Pesem se konča s protagonistom, ki izraža občutek upanja in odpornosti, saj je našel moč in ozdravitev ob izgubi in stiski.
Na splošno je »Seawhatwesea« močna in evokativna pesem, ki raziskuje človeško izkušnjo ljubezni, izgube in transformativno moč narave. Zapleteni glasbeni aranžmaji in poetična besedila pesmi ustvarijo bogato in poglobljeno izkušnjo poslušanja, ki zajame kompleksna čustva in potovanje glavnega junaka.