_Slava tebi, moj Bog, to noč,
Za vse blagoslove luči:
Čuvaj me, o čuvaj me, Kralj kraljev,
Pod Tvojimi lastnimi vsemogočnimi krili.
Odpusti mi, Gospod, za tvojega dragega Sina,
Hudo, ki sem jo danes storil;
To s svetom, samim seboj in s tabo,
Jaz, preden zaspim, sem morda v miru.
Nauči me živeti, da me bo strah
Grob tako majhen kot moja postelja;
Nauči me umreti, da bom lahko
Vstani slavno na sodni dan.
Naj počiva moja duša pri tebi,
In naj sladek spanec moje veke zapre;
Spanje, to me lahko naredi bolj živahnega
Da služim svojemu Bogu, ko se zbudim.
Ko ponoči neprespan ležim,
Moja duša z nebeškimi mislimi oskrbuje;
Naj nobene slabe sanje ne motijo mojega počitka,
Nobene sile teme me ne nadlegujejo._
_Zborski amen._