Ko zaprem oči, vidim vse
Spomini, ki smo jih ustvarili, odmevi tvojega smeha
V tišini noči se vsi vrnejo
In odnesem se v svet, kjer smo bili mi
(Predrefren)
Tvoj nasmeh, tvoj glas, vsi so tako jasni
Skoraj lahko sežem in se te dotaknem
Potem pa odprem oči in realnost nastopi
In ostane mi samo praznina
(refren)
Nadaljevanje zgodbe, preteklosti nikoli ni več
Vtkana je v tkivo našega življenja
V dobrem ali slabem, to nas dela to, kar smo
In ničesar ne bi spremenila
(2. verz)
Toliko sva si delila skupaj, v dobrih in slabih trenutkih
Smejali smo se, jokali, rasli smo, se učili
In skozi vse to se je najina ljubezen le še poglobila
Dokler ni postala nezlomljiva vez
(Predrefren)
Zdaj te ni več, a tvoj spomin živi
V mojem srcu, v mojih mislih, v moji duši
Nikoli te ne bom pozabil, dokler bom živ
Vedno boš del mene
(refren)
Nadaljevanje zgodbe, preteklosti ni nikoli več
Vtkana je v tkivo našega življenja
V dobrem ali slabem, to nas dela to, kar smo
In ničesar ne bi spremenila
(Most)
Nekega dne se bova spet srečala, vem
V drugem svetu, v drugem času
Do takrat bom cenil spomine, ki smo jih ustvarili
In ohranil bom najino zgodbo v svojem srcu
(refren)
Nadaljevanje zgodbe, preteklosti nikoli ni več
Vtkana je v tkivo našega življenja
V dobrem ali slabem, to nas dela to, kar smo
In ničesar ne bi spremenila