Besedilo pesmi "The Sound of Silence" se pogosto interpretira kot komentar na odtujenost in izolacijo, ki jo občutijo posamezniki v sodobni družbi. Pesem se začne z vrstico "Hello darkness, my old friend", ki nakazuje občutek domačnosti z osamljenostjo. Pripovedovalec nadaljuje z opisom sveta, v katerem ljudje »govorijo, ne da bi govorili« in »slišali, ne da bi poslušali«, kar kaže na pomanjkanje pristne komunikacije in razumevanja. Zbor, "In zvok tišine," je mogoče interpretirati kot predstavitev praznine, ki jo je pustila odsotnost smiselne človeške povezave.
Most pesmi ponuja kanček upanja, saj pripovedovalec izraža željo, da bi nekoga »segel« in se »dotaknil«. Vendar to upanje omili spoznanje, da je svet poln »praznine« in »niča«. Pesem se konča s tem, da pripovedovalec ponovi vrstico "In zvok tišine", pri čemer poslušalec pusti občutek nerazrešene napetosti med izolacijo in željo po povezanosti.
Na splošno besedilo »The Sound of Silence« raziskuje teme odtujenosti, izolacije in iskanja smiselne človeške povezave v svetu, ki se pogosto zdi hladen in brezbrižen.