V nežnem objemu somraka,
Kjer spomini najdejo svoj sveti prostor,
Pesem poleti, uspavanka žalosti,
Za ljubezen, ki zbledi, pride karkoli jutri.
(refren)
večno te bom pogrešal,
Vsak trenutek, ki sva ga delila, in čas skupaj.
Od sončnih vzhodov do mesečnih noči,
Tvoja ljubezen je osvetlila najtemnejše noči življenja.
(2. verz)
Skozi odmeve smeha in solzne vzdihe,
Najine duše so se prepletle pod odprtim nebom,
Zdaj pa naju je veter usode raznesel,
Puščanje hrepenenja globoko v mojem srcu.
(refren)
večno te bom pogrešal,
Vsak trenutek, ki sva ga delila, in čas skupaj.
Od sončnih vzhodov do mesečnih noči,
Tvoja ljubezen je osvetlila najtemnejše noči življenja.
(Most)
Razdalja lahko loči naše korake,
Toda naša povezava ne bo nikoli prestala,
Kajti tvoje bistvo ostane v vsakem dihu,
V vsakem nežnem nihanju srčnega utripa, do smrti.
(3. verz)
Melodije, ki smo jih spletli v sanjah,
Večno bo odmevalo, kot tihi kriki,
Spomni me na vse, kar sva imela,
Zdaj ujet v kraljestvih preteklosti.
(refren)
večno te bom pogrešal,
Vsak trenutek, ki sva ga delila, in čas skupaj.
Od sončnih vzhodov do mesečnih noči,
Tvoja ljubezen je osvetlila najtemnejše noči življenja.
(zunaj)
Torej, bom nadaljeval, s spomini blizu,
Z ljubeznijo, ki si jo pustil, za vedno jasno.
Kajti čeprav si daleč, tvoj duh živi naprej,
V bistvu večne pesmi najine ljubezni.