Nekoč sem slišal, ko je bila nevihta,
Stisnil si me k sebi, ogrel me.
Rekel je, da vaš otrok nikoli ne bo sam.
Ko v temi ne žaluješ,
Vedi, da ne bom odšel.
Poskrbel bom, da se bo tvoja noč umaknila zori.
(refren)
Tukaj sem, dvignem roke.
Moja duša izjavlja, v Tvoji veliki ljubezni stojim.
Deset tisoč angelov, močnih in resničnih,
Pazi name in bivaj bitke tudi ti.
In v tebi bom našel svoj mir,
Z vsako nevihto, ki mi pride naproti,
Nosijo me tvoja milostna krila.
(2. verz)
Videl sem te premikati po nebu,
Z nežnimi vetrovi in oblaki v višinah,
Grom, strela trese zemljo.
Vsa nebesa oznanjajo tvojo moč,
Tvoje obljube so vedno svetle,
Tudi ko hodim skozi najtemnejšo noč.
(refren)
Tukaj sem, dvignem roke.
Moja duša izjavlja, v Tvoji veliki ljubezni stojim.
Deset tisoč angelov, močnih in resničnih,
Pazi name in bivaj bitke tudi ti.
In v tebi bom našel svoj mir,
Z vsako nevihto, ki mi pride naproti,
Nosim se na tvojih krilih milosti.
(Most)
V vseh mojih viharjih, skozi vse solze.
Nikoli nisem osamljen, ti si blizu.
Ko je moje srce utrujeno in oh, tako šibko,
Vem, da te bom slišal govoriti.
In tako me ne bo strah,
Noč ne more prevladati.
Kajti ljubezen bo zmagala.
(refren)
Tukaj sem, dvignem roke.
Moja duša izjavlja, v Tvoji veliki ljubezni stojim.
Deset tisoč angelov, močnih in resničnih,
Pazi name in bivaj bitke tudi ti.
In v tebi bom našel svoj mir,
Z vsako nevihto, ki mi pride naproti,
Nosim se na tvojih krilih milosti.
(zunaj)
Ko potujem skozi noč,
Obdan s tvojo sveto lučjo,
Ves strah se bo zagotovo spremenil v hvalo.
Dvignil se bom na tvojih krilih tako visoko,
Ko ljubezen razžira temno nebo,
In počival bom v tvojem objemu. O Bog, v tvojem objemu.