Besedilo se osredotoča na protagonista, ki gleda staro fotografijo in razmišlja o lepih spominih in čustvih, povezanih z njo. Prenese se v preteklost in podoživlja občutke veselja, sreče in ljubezni, ki jih je doživljal v preteklosti. Vendar ima pesem tudi prizvok žalosti in hrepenenja, kar nakazuje, da so ti spomini zdaj obarvani z obžalovanjem in nostalgijo.
Zbor poudarja živost in nostalgijo, povezano s fotografijo:
"Poglejte to fotografijo,
Vsakič, ko to naredim, me spravi v smeh.
Kako so naše oči postale tako rdeče?
In kaj za vraga je na Joeyjevi glavi?"
Protagonist se osredotoča na posebne podrobnosti na fotografiji, kot je Joeyjev nenavaden klobuk ali rdeče, domnevno solzne oči ljudi na sliki, kar nakazuje skupno čustveno izkušnjo ali dogodek, ki jih je vse združil. Fotografija služi kot sprožilec čustvenega popotovanja, ki združuje smeh, solze in občutek nostalgije.
Čustvena resonanca pesmi izvira iz njene sposobnosti, da se dotakne univerzalnih tem izgube, hrepenenja in minevajočega časa. Posreduje zamisel, da čeprav čas teče naprej in nekateri trenutki postanejo del preteklosti, imajo lahko še vedno neizmerno čustveno težo in pomen. Nostalgičen ton pesmi nakazuje, da govornik globoko ceni in pogreša te pretekle trenutke in ljudi, ki so z njimi povezani.
"Photograph" odmeva pri poslušalcih, ker povzema grenko-sladka čustva, ki spremljajo spomine, nas opominja na minljivo naravo življenja in pomen cenitve ljudi in trenutkov, ki so nam dragi.