V tišini moje sobe,
Najdem se sam,
Brez tvoje prisotnosti, ki bi zapolnila praznino,
Moje srce je težko kot kamen.
(refren)
Samotne noči brez tebe,
Bolečina, ki je ne morem prenesti,
Hrepenim po dneh, ko sva bila eno,
Toda zdaj se moram vprašati,
Kaj je šlo narobe?
(2. verz)
V mislih ponavljam najine spomine,
Smeh, veselje, ljubezen, ki smo jo delili,
Toda zdaj se zdi vse kot oddaljene sanje,
Sanje, ki se počasi razblinjajo.
(refren)
Samotne noči brez tebe,
Bolečina, ki je ne morem prenesti,
Hrepenim po dneh, ko sva bila eno,
Toda zdaj se moram vprašati,
Kaj je šlo narobe?
(Most)
Tolažbo poskušam najti v družbi drugih,
Toda nihče ne more zapolniti praznine, ki si jo pustil,
Tvoja odsotnost meče senco na moje življenje,
Senca, za katero se zdi, da ostane večno.
(refren)
Samotne noči brez tebe,
Bolečina, ki je ne morem prenesti,
Hrepenim po dneh, ko sva bila eno,
Toda zdaj se moram vprašati,
Kaj je šlo narobe?
(zunaj)
V teh samotnih nočeh se oklepam upanja,
Da nekega dne najdeva pot nazaj drug k drugemu,
Do takrat pa bom tvoje spomine hranil pri srcu,
In molite za dan, ko bomo spet skupaj.