Vendar pa Zbor na začetku dvomi v resničnost Tirezijevih trditev. Na Ojdipa gledajo kot na plemenitega in modrega vladarja, ki je pred tem rešil Tebe pred Sfingo. Težko verjamejo, da bi lahko zavestno zagrešil tako gnusne zločine.
Zbor priznava Tirezijin sloves čaščenega preroka, vendar tudi ugotavlja, da preroki niso nezmotljivi. Sklepajo, da Tirezija morda vodijo osebne zamere ali lažni ponos, in dvomijo o veljavnosti njegovih prerokb.
Ko se igra odvija in se pojavlja več dokazov, ki podpirajo Tirezijeve obtožbe, Zbor postopoma spreminja svoj pogled. Vse bolj so prepričani o Ojdipovi krivdi in izražajo sočutje do njegovega trpljenja. Vendar pa tudi priznavajo, da so Ojdipova dejanja, čeprav nehote, mestu prinesla katastrofo.
Na splošno se zborov pogled na Tirezijeve obtožbe proti Ojdipu spremeni od začetnega skepticizma do končnega priznanja njihove resničnosti. Ta premik zrcali tragično pot protagonista in razplet njegove usode ter poudarja vlogo zbora kot komentatorja in moralnega vodnika v zgodbi.