Alfred, Lord Tennyson
Ta pesem ima obliko samospeva ob potoku, ki se spušča proti morju. Potok se začne kot igriv potok in odraža brezskrbno veselje otroštva. Ko pesem napreduje, pa se ton nekoliko zatemni, kar nakazuje izgubo nedolžnosti, resničnost smrti in idejo o posmrtnem življenju.
Povzetek
Živahen potok se začne z opisom sebe kot »blebetajočega prevaranta« in »smejočega se dečka«, ki pada s svojega kamnitega rojstnega kraja v gori. Na svoji poti dirka, pleše po kamenčkih in se igra s soncem, ki odseva na njeni površini. Neobremenjen je s težavami in skrbi le za svojo nadaljnjo pot.
Potok opazuje rože in drevesa, na katere naleti, vključno s kravljimi in narcisami. Izraža zadovoljstvo ob videnju in slišanju prizorov in zvokov naravnega sveta, opazovanju škrjančka, ki poje v zraku, podgane, ki jo prestraši šum vode, žabe, ki skače po bregovih, metulja in končno »divjega vetra«. ” pometanje po prizorišču.
Od tu pesem začne dobivati temnejše, refleksivno razpoloženje, saj potok izraža svoje zavedanje, da se premika proti svojemu koncu na morju. Razmišlja o svoji negotovi usodi in neznanih izzivih, ki so pred nami, in pravi:»Večno grem naprej – ne vem kam:tečem v neznano morje.« Ton postane žalosten in pesimističen, ko potok izrazi nekaj zavisti nad rožami, ki bodo cvetele še mnogo letnih časov, medtem ko se premika svoji usodi naproti.
Potok se nato sprašuje o svojem namenu in razmišlja o kratkosti življenja. Opozarja na minljivost obstoja in ugotavlja, da je tako kot rože tudi njen čas na zemlji omejen. Pesem se konča z noto negotovosti in sprejemanja, medtem ko potok še naprej teče proti svojemu neznanemu cilju in se sprašuje, kaj prinaša prihodnost.
Teme
* Prehodna narava življenja – Potok simbolizira človeško življenje in njegovo pot od rojstva do smrti. Pesem razmišlja o neizogibnem minevanju časa, kratkosti življenja in zamisli o posmrtnem življenju.
* Otroštvo in nedolžnost – Začetna radostna, brezskrbna narava potoka predstavlja nedolžnost in srečo otroštva.
* Nasprotje življenja in smrti – Pesem predstavlja kontrast med brezskrbnim, živahnim življenjem potoka in morebitno realnostjo smrti, ki jo simbolizira neizogiben tok v morje.
Alfred, pesem lorda Tennysona ustvarja žive podobe potovanja potoka, vzbuja občutek nostalgije, introspekcije in razmišljanja o smrtnosti.