Skozi celotno pesem Hopsin uporablja žive podobe in metafore, da nariše sliko svojega mentalnega in čustvenega stanja. Že sam naslov, Nočne mavrice, nakazuje občutek paradoksa in dvojnosti ter namiguje na kompleksnost njegovih izkušenj. Mavrice, ki so običajno povezane z lepoto in upanjem, so postavljene poleg nočnega okolja, ki ima pogosto temnejšo, skrivnostno konotacijo.
Refren določa ton pesmi, saj Hopsin poje o občutku, kot da "živi v sanjah" in da ga "preganjajo demoni". Posreduje občutek dezorientacije in zmede, sprašuje se o lastni resničnosti in mejah med sanjami in budnim življenjem.
V naslednjih verzih se Hopsin poglobi v svoje osebne demone in skrbi, ki ga pestijo. Dotakne se tem dvoma vase, negotovosti in strahu pred neuspehom, pri čemer izraža svoje skrbi, da ne izpolnjuje pričakovanj in pusti druge na cedilu. Besedila razkrivajo njegove najgloblje misli in negotovosti ter ponujajo surov in ranljiv vpogled v njegovo psiho.
Pesem raziskuje tudi koncept eskapizma in privlačnost snovi kot sredstva za spopadanje s težkimi čustvi. Hopsin priznava skušnjavo, da bi pobegnil od svoje realnosti z alkoholom in drogami, vendar tudi priznava uničujočo naravo teh bergel in potrebo po neposrednem soočanju s svojimi težavami.
Kljub mračnemu tonu pesmi "Nocturnal Rainbows" izraža občutek upanja in odpornosti. Hopsinova iskrena samorefleksija in pripravljenost, da se sooči s svojimi strahovi, nakazujeta pot k osebni rasti in ozdravitvi. Pesem služi kot opomnik, da tudi sredi bojev in teme vedno obstaja možnost najti lepoto in premagati stisko.